Primorska

MOVRAŠ½-KUK-DVORI-SPODMOLE-NARAVNI MOST-ORLOVO GNEZDO

Odhod:	nedelja, 16. november 2014 [ 05:00]
Trajanje:	1 dan
Težavnost:	Lahka
Vodnik:	Marjan Kukovec
Razpis:	/

Movražâ€“Kuk–Dvori-naravni most in spodmoli »ušesa Istre«-Orlovo gnezdo-sv.Kvirik-Movraž. Ena najljubših poti, najlepša jeseni, ko se obarva ruj… Movraž je naselje v Mestni občini Koper. Movraž leži v movraški vali, ki je manjše kraško polje, dolgo je približno 3,5 km, v širino pa meri od 200 - 800 metrov. Na dnu movraške vale je iz debelih peščeno-ilovnatih nanosov nastala zelo rodovitna prst. Rodovitna tla pa domačini v veliki meri uporabljajo tudi za travnike. Movraž je največja vas v movraški vali. Je gručasta vas na 214 m nadmorske višine. Od Kopra je vas oddaljena okoli 27 km. Nekoč je tam stal oratorij, ki se je žal zrušil v 13. stoletju. Blizu njega so postavili cerkev Svetega Petra. Ker naj bi tu nekoč sadili murve, je naselje dobilo najprej ime Murvaž, kasneje pa se je vas poimenovala po družini Maurocenti. Od tod izvira sedanje ime Movraž. KUK Opis gore: Kuk (na nekaterih zemljevidih tudi Š čukovec) je 498 m visok hrib, ki se nahaja severno od vasi Movraž. Z vrha, na katerem stoji manjši križ, se nam odpre lep razgled na Kraški rob in okoliško hribovje. Vrh ima vpisno skrinjico, žiga pa ni. Orlovo gnezdo Orlovo gnezdo (Veli Badin) (359 m) Je razgledna točka z vpisno skrinjico nad spodmoli Velega Badina. Z razgledne točke, se nam odre lep razgled po delu Istre, najlepši pa je pogled na stene Velega Badina. Pod orlovim gnezdom, se nahajajo tudi trije večji spodmoli, ki v višino merijo do 17 m, dostop do njih pa je v času gnezdenja ptic prepovedan! V bližini spodmolov, pa najdemo še naravni most, ki meri v loku 6 m, v višino pa do 4 m. Do Orlovega gnezda pot tehnično ni zahtevna, le na nekaj mestih je rahlo izpostavljena. Spust z Orlovega gnezda do spodmolov Velega Badina pa je tehnično zahteven. DVORI Vasica, ki se strnjena stiska na vrhu antonskega področja, se imenuje Dvori. Domačini ji pravijo kar Vas. S svojimi 315 m nadmorske višine gospoduje nad Svetim Antonom. Od tu se lahko občuduje imeniten razgled na Koper in Koprski zaliv. Spodmole na kraškem robu Velega Badina blizu Sočerge lahko štejemo med velike naravne znamenitosti Slovenije. Značilnost 28 m visoke pečine so trije večji in globji spodmoli s 17 m visokim stropom. 'Plitkejših' spodmolov je drugače v dolžini 2 km od naravnega mosta do Sv. Kirika veliko več. Manjša dva (stranska) sta široka malo manj kot 30 m, srednji ima širino kar 90 m. Kraški rob Velega Badina se razteza 2 km v smeri SZ-JV in proti meji s Hrvaško konča z naravnim mostom. Naravni most ima lok širok 6 m in višino 4 m - debelina kamnitega loka je 1,5 m. Rob se tik ob slovensko hrvaški meji prelomi in nadaljuje na hrvaško stran. Od Sočerge, kjer je idealno izhodišče za pešpot proti naravnemu mostu, do 100 m višje ležeče cerkvice sv. Kirika je le 500 m. Vasica Sočerga leži na flišnatih tleh, ko pa se vzpnemo do sv. Kirika so tla iz alveolinskega apnenca. Na robu kraškega roba Velega Badina je preperevanje kamnine in kemično delovanje vode izredno močno. Povsod so opazne kraške oblike kot so škraplje. Pod prstjo je kemično delovanje vode še močnejše: skale in kamni iz alveolinskega apnenca so izjedeni v prav fantazijske oblike in na zunanji plasti so lepo vidni reliefi in obrisi alveolin in numulitov. Med alveolinskim apnencem je na tem območju opaziti tudi kamne iz lapornatih apnencev. Opozorilo: območje je gnezdišče ptic zato dostop do spodmolov v času gnezdenja ni dovoljen. Več lahko preberete na info tabli pod spodmoli. Da je bila pokrajina nekdaj kultivirana pričajo ostanki kamnitih zidov, ki so značilno obrnjeni vsi v isto smer SV. Pokrajina tu gravitira v Movraško Valo kjer je največje naselje vasica Movraž. Kraški rob Velikega Badina ima v skrajnem SZ delu značilne skale osamelce. Kraški rob ima obliko terasate strukturne stopnje. Spodmoli se nahajajo v zgornji. Značilnost stropa spodmola je jamska morfologija - izločena siga v obliki 'zaves' in 'reber'. Zanimivost je nedaleč od sv. Kirika in pod samim oddajnikom, samo plezalcem dostopna več kot 40 m dolga jama - 'Jama pri sv. Kiriku'. Pod kraškim robom, tam kjer se vije cesta med mejnima prehodoma, se začenjajo flišnata tla. Tu iz brega izvirajo manjši potočki - povirje potoka Bračane (desnega pritoka reke Mirne). Kot rečeno, pot je primerna za vsakogar! Na pot se odpravimo v nedeljo zjutraj ob 05:00 Vrnemo se okrog 22:00 Cena : prevoz odvisno od št.prijav (kombi-25€,avtobus-40.20€;avtobus-30 sed.25€. Obvezna prijava do 12.11.2014 Turo vodi: Marjan Kukovec in planinci iz PD Koper!

Slike iz izleta prosim pošljite vodniku.

59 kB 570 kB Pripravljeni na pohod (20 prlekov in 5 domačinov! 576 kB ÄŒudovite jesenske barve! 477 kB Prijatelja se poslavljata! 585 kB Padel je cvetoči meteorit! 299 kB Kugijeva rožica! 428 kB Naravni most! 460 kB Lepote naše Slovenije! 422 kB Pa gremo naprej! 556 kB In na koncu vedno isto! 560 kB Domačin, vodja pohoda nam je podajal informacije med potjo! 444 kB Pa gremo veselo! 349 kB ÄŒudovit dan, čudoviti razgledi! 419 kB Mukice na jesenski paši! 476 kB Narava je pravi umetnik! 426 kB Pa še par stopničk! 508 kB Krajši počitekin okrepčilo, polovica sendviča! 429 kB Lep dan, nasmejan obraz! 532 kB Na poti, sonce in barve! 478 kB V imenu vseh pohodnikov, hvala za čudovit dan!

Izberi sliko za povečavo.

Na seznam izletov