Po dolini reke Glinščice

Ferata Bruno Biondi v dolini reke Glinščice

Odhod:	nedelja, 12. april 2026 [ 05:00]
Trajanje:	1 dan
Težavnost:	Zahtevna
Vodnik:	Marjan Kukovec
Razpis:	/

VABILO! Na planinski izlet se bomo odpravili po dolini reke Glinščice! VODNIK: Marjan Kukovec ob pomoči vodnika iz PD Koper Zberemo se v NEDELJO 12 APRILA na avtobusni postaji v Ormožu ob 5:00! Vrnemo se do 21 ure! https://www.hribi.net/pot_zemljevid/ dolina_reke_glinscice___val_rosandra/1752 Preko mejnega prehoda Fernetiči se bomo po Italiji zapeljali po avtocesti v smeri Trsta, ter nato po lokalni cesti do vasi Boljunec do parkirišča ob Kulturnem domu. Peš bomo nadaljevali po centru vasi in ozki asfaltni cesti ( 700m) do vstopa v naravni biser doline Glinščice. Izhodišče: Boljunec / Bagnoli della Rosandra (50 m) Cilj: Dolina reke Glinščice / Val Rosandra (320 m) Čas hoje: 4 h Zahtevnost: lahka označena pot Višinska razlika: 270 m Višinska razlika po poti: 500 m Dolina reke Glinščice je slikovita dolina, ki se nahaja jugovzhodno od Trsta / Trieste v bližini slovensko - italijanske meje. V dolini je več naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vredne ogleda. V dolini si namreč lahko ogledamo slap Supet, stene Kraškega roba, nekdanji Rimski vodovod, traso nekdanje železnice, cerkev sv. Marije na Pečeh Mlini Ob reki Glinščici in njenih pritokih od Boršta do Doline je delovalo 32 mlinov, ki so jih uporabljali domačini iz Doline, pa tudi prebivalci Trsta in vse tja do Kraške planote. Mlinarji so znali vešče klesati mlinske kamne, njihove žene pa so bile zadolžene za prodajo moke, ki so jo na hrbtih oslov prevažale v mesto in v bolj oddaljene kraje. Zaradi tehnološkega napredka je ta dejavnost v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zamrla. Danes si je mogoče ogledati bolj ali manj ohranjene ostanke štirih mlinov v Botaču, enega pod Drago in štirih pred zaselkom Gornji Konec Grad Socerb Območje gradu Socerb, ki je danes na slovenskem ozemlju, je bilo poseljeno že v prazgodovini. Mogočno, delno porušeno obzidje in grajski stolp je mogoče občudovati iz Doline. Muhov grad Zgrajen je bil na strateški točki na vrhu griča, kjer se dviguje vas Zabrežec (241 m).Z mesta, kjer se je dvigal Muhov grad, se odpira čudovit razgled na dolino in Tržaški zaliv. Starodavna cerkvica sv. Marije na Pečah Cerkvica se dviguje na strmem pobočju na levem bregu reke Glinščice in se usklajeno zliva z divjo, neokrnjeno skalnato naravo, ki jo obdaja Rimski vodovodI> I> Rimljani so v 2. stoletju pr. n. št. zgradili vodovod, ki je oskrboval tedanji Trst z vodo iz soteske Glinščice ter iz izvirov v Krogljah in Dolini. Gre za preprost objekt v obliki kamnitega kanala z bočnimi stranicami iz klesancev enake velikosti, pokrit pa je bil z obokom. Kanal je bil visok 160 cm, širok pa 55 cm. Vodovod je v celoti obsegal 17 kilometrov in do Trsta zagotavljal pretok 5.800 kubičnih metrov vode dnevno. Posamezni odseki vodovoda so se ohranili do danes, tako da si je na vhodu v dolino mogoče ogledati njegove ostanke (pot CAI št.1).I> I> SlapI> I> Reka Glinščica izvira na slovenski strani današnje državne meje, v občini Hrpelje - Kozina, vzhodno od Botača, in se od izvira do prvega slapu imenuje kar Potok. Etimologija imena Glinščica je zelo nejasna. Domnevno bi lahko izvirala iz samostalnika klin, klinčica, ki naj bi označeval zajedanje potoka v ozko apnenčasto strugo. To je voda izdolbla med hribi, ki obdajajo tisti del doline. Na svoji kratki poti ima reka Glinščica en slap, visok približno 40 metrov, ki prispeva vodo v erozijsko bazo in tako oblikuje jezerce, katerega barve se prelivajo v odtenkih od zelene do sinje modre. To je prvi od enaindvajsetih bazenov, ki si sledijo na kratki poti od slapa do vasi Boljunec.I> I> Nezahtevna urejena pohodniška pot, primerna večjemu delu pohodnikov. Hodili bomo v zmernem tempu. Krožna, nezahtevna, pot bo potekala mimo ostankov rimskega vodovoda (s 1.stol.), cerkvice Sv.Marije ( z leta 1637), po trasi žel. proge z leta 1887, ob lepem slapu višine 37 m, skozi zatrep doline z vasjo Botač, plezalnih sten, vedute in še mnogo drugih edinstvenih naravnih lepotah. Hodili bomo po urejenih zavarovanih poteh z ne prestrmimi vzponi in spusti, pa tudi po cca.1km dolgi strmi cesti iz vasi Botač do trase opuščene žel. proge. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na poti ni lokala, razen ob koncu poti. • Obvezna planinska obutev! • Oblačila: zaščita pred vetrom in soncem Prijava: do 20.03.2026 na naslov pdmm1962@gmail.com ali kukovec_marijan@siol.net oziroma v pisarni društva v času uradnih ur in na tel. 041698741 (Marjan) ali Blažu na tel.070779559 VLJUDNO VABLJENI!

Slike iz izleta prosim pošljite vodniku.

491 kB 30 kB

Izberi sliko za povečavo.

Na seznam izletov