|
aktualno
|
|
program izletov
|
|
planinske poti
|
|
odseki
|
|
fotogalerija
|
|
dogodki
|
|
obvestila
|
|
članstvo
|
|
vodniki
|
|
sponzorji
|
|
povezave
|
|
društvo
|
|
|
Prestavitev izleta Izlet Boč: Zaradi napovedi slabega vremena smo izlet prestavili na soboto, 5. aprila 2025. |
|
Parkiranje Krma, Kot, Vrata Izlet Triglav: Spremenjen je režim parkiranja v Dolinah Krma, Kot in Vrata. Podrobnosti na povezavi:
Parkirna mesta v dolini Krma in Kot |
|
Prestavitev izleta Izlet Zelenica in izvir Završnice: Zaradi sveže zapadlega snega in negotove vremenske napovedi za soboto, smo izlet prestavili na naslednjo soboto, 12. oktobra 2024. Če vam novi termin ne ustreza, sporočite odjavo tistemu pri katerem ste se prijavili na izlet. |
|
Taborni časopis Izlet Poletni tabor v Čezsoči : Poglejte v zavihek Dogodki, kjer je na voljo Taborni časopis Čezsoča 2024. |
|
Storžič - prestavljen datum Izlet Storžič: Zaradi slabega vremena, se termin za izlet na Storžič prestavi iz 15.9. na 5.10.2024. |
|
|
Po Slovenski planinski poti od Nanosa do Slavnika
| |
Odhod:
|
četrtek, 27. april 2017 [ 07:00 ]
|
Prihod:
|
sobota, 29. april 2017
|
Trajanje: |
3 dni
|
Težavnost: |
   Zahtevna |
Vodnik: |
Vodniki PDMMO
|
Razpis: |
/ |
Zgodovina
Ivan Š umljak, 1959
Ideja o povezavi najlepših hribovitih in gorskih predelov v Sloveniji se je porodila Ivanu Š umljaku (1899-1984) že leta 1950. Prvotna ideja je bila krožna pot, ki bi se začela in končala v Mariboru, vendar so ta predlog pri Komisiji za planinske poti PZS, PZS spremenili in pot od Postojne dalje usmerili proti morju. Transverzala je bila večinoma speljana po obstoječih markiranih poteh, na krajših odsekih pa so jo na novo označili pristojni markacisti. Odprta je bila 1. avgusta 1953 in je imela 80 kontrolnih točk.
Prvi Vodnik po Slovenski planinski transverzali je izšel 1958 leta. Od svojega nastanka je doživela nekaj sprememb. Do leta 1993 - 80 kontrolnih točk, od 1993 - 2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), od leta 2003 - 2011 71 kontrolnih točk, od 2011 do 2013 pa 75 kontrolnih točk. Dolžina po reliefu (tista, ki je običajno navedena kot dolžina SPP) znaša 599 km, skupnih vzponov je 45,2 km in spustov 45,5 km. Ob poti je 58 planinskih koč, tudi dva muzeja (Slovenski planinski muzej v Mojstrani in bolnica Franja) in Š kocjanske jame, ki sodijo v dediščino UNESCO.
Zadnja sprememba imena je bila sprejeta leta 1991, ko jo je upravni odbor PZS s sklepom preimenoval v Slovensko planinsko pot. Dopolnjen vodnik, ki je v pomoč pohodnikom pri pripravi ture in orientaciji na poti, je bil izdan leta 1994, zadnji pa leta 2012.[1]
V vseh letih je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev.
Slovenska planinska pot ima tudi svojo razširjeno različico, ki ima trenutno 35 kontrolnih točk po vsej Sloveniji.
Začnemo v razdrtem z vsponom na Nanos,nadaljujemo čez Vremščico,mimo Š kocjanskih jam čez Artviže do Tumove koče in spust nazaj v Kozino.
Vojkova koča na Nanosu (1240 m)
Vremščica (1027 m);
Š kocjanske jame (393 m)
Artviže (817 m))
Tumova koča na Slavniku (1028 m)
Na pot se odpravimo v sredo popoldne in se prvi dan povspnemo na Nanos kjer prespimo!
Vračamo se v soboto oziroma nedeljo odvisno od zmogljivosti posameznikov!
Lepo vabljeni.
Obvezna prijava do torka25.04.2017 (041698741)
Urejena naj bo tudi članarina za l.2017! |
Slike iz izleta prosim pošljite vodniku.
Na seznam izletov
|
|
Boč |
|
Pohod ob polni luni |
|
Kolesarjenje po Primorki |
|
Ostri vrh |
|
Kolesarjenje po OPP |
|
Nanos,Snežnik ,Vremščica, Škocjanske jame |
|
Kašna planina |
|
Pohod ob polni luni |
|
Slavnik |
|
Golica |
|
|
Ratitovec |
|
Po Jakobovi poti SLO |
|
CELJE-CELJSKA KOČA |
|
Krakovski gozd |
|
Triglav |
|
Pohod ob polni luni |
|
Pot sedmih slapov |
|
Peca |
|
KOLESARJENJE NA PRIMORSKO |
|
Pokljuka-Zajamniki |
|
|
Nemški pregovor Zakon je krokodil, ki lovi tiste, ki bežijo, in beži pred tistimi, ki ga lovijo.
|
|
|
Leonardo da Vinci Kdor malo misli, se veliko moti.
|
|
|